FENIKSI TURIZMA

Turizem ni samo gospodarska panoga. Je način življenja, tako ljudi, ki v njem delamo, kot tistih, ki potujejo. To smo praktično vsi, saj v trenutkih sproščenosti, dopusta, oddiha, začutimo in občutimo bistvo turizma, počitka, umirjenosti, potovanj in lepote, ki nas obdaja. Še v začetku leta 2020 se je zdelo, da je turizem odporen na vse. A nikoli ni bil in nikoli ne bo. Zgodovinsko je vedno imel vzpone in padce. Razlogi so lahko politični, verski, klimatski, okoljski in ne nazadnje zdravstveni. Prav na slednjega smo v zaslepljenosti uspehov pozabili. Korona (ne)turizem se je zgodil in vsaj zdi se, da se naravna nesreča umika. Imamo cepivo, ki smo si ga pred enim letom vsi tako želeli, torej imamo rešitev, ki pa nas obenem razdvaja. Čemu ne sprejmemo te strokovne rešitve in pokažemo zrelosti kot cela družba? In zopet trpi turizem, zavoljo slabe epidemiološke slike. Ker je varnost bivanja postala poglavitni motiv obiska gostov, si z razpravami ali korona je ali ne, pravzaprav žagamo vejo, na kateri sedimo.

Že od začetka krize naša panoga torej plačuje najvišjo ceno. Bili smo zaprti, čeprav nismo bili potencialni vir okužb v večji meri kot druge panoge. To so bile tudi tovarne, pa niso bile zaprte, to so bili neodgovorna srečanja in zabave, ki niso bili sankcionirani, to so bili ljudje, ki so se neodgovorno obnašali do okolice, pa niso kaznovani, to so bili tudi naši sodelavci, ki so se, kako ironično, v času čakanja na delo okužili doma, na obiskih, niso se okužili od gostov. Nismo se upirali predpisom, le delati smo želeli in opozarjali, da je od danes na jutri v velikih in majhnih podjetjih težko vse speljati tako, kot velevajo navodila. Vedeli smo, da nobena državna pomoč ni tako velika, kolikor je lahko velika izguba posla, kadra, partnerjev, strank. Stoično smo prenašali marsikatere ukrepe, bili odgovorni in nismo spodbujali nepokorščine, četudi se kdaj nismo strinjali. Za vso državno pomoč smo hvaležni. Res je, da bi brez nje, panoge turizma tudi lahko ne bilo več, kar bi bila nepopravljiva škoda. Sedaj smo tam, kje smo, upajoč, da začnemo na pogorišču korone graditi nov model in nov vrednostni sistem v turizmu. To kar je bilo včeraj, pozabimo, usmerimo se v prihodnost. Družba se spreminja in epidemija COVID-19, kakorkoli že katastrofična, je samo klicaj v spreminjajoči se realnosti sveta. Potrebe gostov se spreminjajo, ustvarjajmo nove. Pojem varnosti, je v tem trenutku zdravje in odgovornost do drugih, ki ga dosežemo najprej s svojim zgledom.

Gostinsko turistični zbor in Dnevi slovenskega turizma so bili od nekdaj praznik turizma. Letos bodo ti dnevi malo drugačni, manj bomo slavili. Delovali bomo bolj strateško, razmišljujoče. Postaviti je potrebno jasne in realne cilje. Leto 2022 bo prelomno za marsikatero podjetje. Bonov ne bo več, kriza se bo umirjala, letalske povezave vzpostavljale, kadri bodo, tako kot vedno, problem, dolgove dveh suhih let bo potrebno poplačati, upanje za boljše čase je. Kritično je potrebno analizirati napake, ki smo jih naredili in se ne hvaliti s podatki, ki nimajo pravilne osnove. Postavimo taka izhodišča, da panoge ljudje ne bodo zapuščali in da bomo spet zaželeni tako za investitorje, predvsem pa za goste. Že zavoljo tega, ker je turizem najlepši del storitvenih dejavnosti.
Feniks je bajeslovno bitje, ki vsakih petsto let umre, zato, da vstane iz pepela, ker s tem življenju prinese svežino in mladost. Ta prispodoba mi je prišla na misel, ko sem razmišljal o usodi, ki jo doživlja turizem. Bodimo feniksi, na nas je, da turizem znova vstane. Feniks je zdravil rane z zdravilnimi solzami, mi bomo pozdravili turizem z našo vztrajnostjo, inovativnostjo in ljubeznivostjo do gostov.

Marjan Batagelj
predsednik upravnega odbora Postojnske jame, d. d.