70. obletnica GTZ ni le spomin ampak tudi opomin in izziv!

Razstava fotografij o številnih tekmovanjih na GTZ v sedemdesetletnem obdobju, ki jo je pripravila Turistično gostinska zbornica Slovenije, ne predstavlja le obujanja spominov na bogato prehojeno pot, tudi ne zgolj spominov na mešanico tekmovanj, kulinarike in gastronomije. Že z začetnimi koraki je bila pot GTZ označena z markacijami strokovnosti in pregledom znanja, ki se menda od vseh področij človekovega prizadevanja, najbolj dinamično razvija ter spreminja prav na gastronomskem in kulinaričnem področju.

GTZ je opozarjal na gastronomska področja, ki jih je še potrebno razviti in razvijati, tudi izboljšati, kar je njegova temeljna naloga tudi danes ob njegovi okrogli obletnici. Vsebine programov na GTZ so bile sicer vedno naslavljane kot tekmovanja in podeljevala so se priznanja za prva tri mesta. Vendar je bilo in je še vedno bistvo teh tekmovanj popolnoma drugje. Predvsem v pregledu doseženih znanj in v možnostih za bodoči razvoj in istovetnost, torej razpoznavnost  gastronomije in kulinarike Slovenije in sveta.

Tak pogled je še toliko pomembnejši v našem času, ki se razvija med globalističnimi vplivi na eni in navdušenimi kopiranji vseh mogočih svetovnih neumnosti. A v bistvu pri tem ne gre za kopiranje ampak kapiranje (!), ki bi moralo spreminjati nekoliko “uležane” izobraževalne programe, poskrbeti za gastronomsko in kulinarično terminologijo v menijih, preseči problematične stvaritve artistike s strokovno vodenim kulinaričnim oblikovanjem (ali Food Design), doseči boljše znanje zgodb o jedeh in pijačah med gostinci, da naštejemo le nekaj nalog, ki nas ob pogledu na pričujočo razstavo čakajo v prihodnje. 

Razstava nas opominja še na eno, zelo pomembno področje njenega poslanstva, ki se imenuje dokumentacija gastronomskega in kulinaričnega delovanja. Izbrane fotografije preteklih tekmovanj na GTZ so opozorile, kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina. A ne zato, da bi naš sedanji izgled primerjali s preteklim ali pokazali na nekoga s prstom, ko je prejel najvišje število točk za pripravo jedi pred gosti, kar “zahteva strokovnost in eleganco dela natakarja…” Zapisana, fotografirana ali filmana dokumentacija, podobno kot vsa kulturna dediščina, katere dela sta tudi gastronomija in kulinarika, omogočajo vpoglede v minule dosežke kot izhodišča za inovativne in kreativne rešitve po meri vsakokratnih sodobnosti.

Vse povedano je še posebej pomembno za mlade v devetletnih in srednjih šolah. Ne samo zaradi odločanja za gostinske poklice ampak zaradi velikih možnosti, ki jih s svojimi zgodbami ponujajo živila, jedi, jedilni obroki, pijače. Z njihovo pomočjo namreč lahko spoznavamo lokalne in regionalne kulture, kulturno dediščino, oblike gospodarskega prizadevanja, družbena razmerja in paleto duhovnih ustvarjalnosti vsakega posameznika, družine, skupine, prebivalcev mest in vasi v Sloveniji ali kjerkoli na svetu. Tudi star pregovor pravi: Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli!

Prof. dr. Janez Bogataj